Osnovni principi aikida temeljijo na neupiranju in uporabi nasprotnikove sile proti njemu samemu. To velikokrat dosežemo z uporabo krožnih in spiralnih gibov, ki preusmerijo napad, namesto da bi ga blokirali ali se mu neposredno zoperstavili. Aikido tako združuje telesno in duhovno disciplino, saj uči praktikante, da delujejo v harmoniji s svojimi nasprotniki in okoljem.
Vadba in oprema
Vadba aikida vključuje različne tehnike metanja (nage-waza) in kontrolnih tehnik (katame-waza), ki se izvajajo v paru. Prav tako se v aikidu uporabljajo lesena orožja - bokken (leseni meč), jo (palica) in tanto (leseni nož), ki pripomorejo k razumevanju varnostne razdalje, tajminga in gibanja.
Aikido treniramo v doju - dvorani opremljeni za vadbo japonskih borilnih veščin. Pri aikidu to pomeni, da je na tleh postavljen tatami, trše blazine, ki omogočajo varno izvajanje tehnik metanja in padanja. Med vadbo so aikidoke (praktikanti aikida) oblečeni v tradicionalna japonska oblačila za vadbo - keikogi. Keikogi je sestavljen iz zgornjega dela (jakne), ki je zvezan s pasom (obijem) in hlač. Izkušenejši praktikanti nosijo tudi hakamo (črno ali temno modro hlačno krilo). Keikogi je običajno bele barve, medtem, ko je pri vadbi z orožjem lahko tudi indigo moder. Barva pasu ponazarja stopnjo praktikanta.
Osebnostna rast brez tekmovanj
Ena izmed edinstvenih značilnosti aikida je, da ni tekmovalnega elementa. Ni turnirjev ali tekmovanj, kjer bi se borili za medalje. Namesto tega se praktikanti osredotočajo na osebni napredek in izboljšanje svojih tehnik skozi sodelovanje in vzajemno pomoč.
Aikidoke se udeležujejo seminarjev, kjer se srečujejo z učitelji in praktikanti iz različnih dôjev. Na teh seminarjih ne le izpopolnjujejo svoje tehnike, ampak tudi izmenjujejo izkušnje, se družijo in krepijo prijateljstva. Seminarji omogočajo globlje razumevanje aikida in spodbujajo občutek skupnosti ter povezanosti med praktikanti.
Pridruži se nam
Aikido je primeren za vse starostne skupine in telesne sposobnosti, saj se tehnike prilagajajo posameznikovim zmožnostim.
Zaradi tega je aikido dostopen širokemu krogu ljudi, ki iščejo borilno veščino, ki poudarja osebnostno rast, zdravje in dobro počutje.
Filozofija miru in nenasilja
O’sensei - ustanovitelj aikida
Poleg fizičnega vidika aikido poudarja tudi filozofijo miru in nenasilja. Praktikanti se učijo, kako razreševati konflikte na miren način in kako se približati notranjemu miru ter sprejemanju samega sebe. Aikido spodbuja spoštovanje, vztrajnost in samodisciplino, kar so vrednote, ki se prenašajo v vsakdanje življenje.
Ustanovitelj aikida, Morihei Ueshiba, znan tudi kot O’Sensei, je verjel, da je pravi namen borilnih veščin ne le fizična zmaga, ampak tudi ustvarjanje miru in harmonije v svetu. Prepričan je bil, da je nasilje mogoče preseči z ljubeznijo, sočutjem in razumevanjem. Učil je, da je resnična moč v obvladovanju samega sebe in iskanja poti k miru.
Ueshiba je pri nastanku aikida črpal navdih iz več tradicionalnih japonskih borilnih veščin, med katerimi ima glaven vpliv Daito-ryu Aiki-jujutsu. Sčasoma je svoje znanje in talent združil v unikatno borilno veščino. Aikido se je kot samostojna veščina začel oblikovati v tridesetih letih 20. stoletja in od takrat dalje raste ter se razvija po vsem svetu.
Pomen imena "Aikido"
Zapis besede aikido je v japonščini sestavljen iz treh pismenk:
合 (ai) - združiti, srečati
気 (ki) - energija, duh
道 (do) - pot, nauki
Ime te veščine nazorno prikazuje, da se skozi prakso aikida učimo združevati energije različnih posameznikov. S tem pristopom k reševanju konfliktov brez nasilja lahko dosežemo rešitve, ki so v korist vseh vpletenih.
“do” končnica je pogosto uporabljena v japonskih borilnih veščinah in pomeni "pot" ali "potovanje". Za razliko od končnice "jutsu", ki se osredotoča predvsem na tehnične veščine in praktične vidike borilnih veščin, "do" v aikidu in drugih borilnih veščinah kot je judo, simbolizira filozofsko in duhovno razsežnost, ki poudarja osebno rast, samospoznavanje ter iskanje harmonije s samim seboj in okolico.